Marko Plavšić, ki ga je državno sodišče po priznanju krivde obsodilo na eno leto zapora zaradi groženj sodnici Seni Uzunović, je vložil zahtevo za zamenjavo zaporne kazni z denarno kaznijo. Odločitev sodišča o tem še ni znana.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je potrdila, da je posredovala dopis sodnice Suda BiH Sene Uzunović Osnovnemu sodišču in Okrožnemu javnemu tožilstvu v Banjaluki. Dopis se nanaša na obveznost izvajanja pravnih posledic, ki izhajajo iz sodbe, po kateri Milorad Dodik ne more biti vodja stranke SNSD. CIK BiH na seji ni obravnaval dopisa sodnice Uzunović o odvzemu mandata Dodiku.

Sodišče Bosne in Hercegovine je poslalo dopis Centralni volilni komisiji (CIK) BiH, v katerem je ponovno pojasnilo pravne posledice obsodb Milorada Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika. Sodišče je navedlo, da Dodik, glede na pravne posledice obsodbe, ne more biti predsednik stranke SNSD. Sena Uzunović je od CIK-a zahtevala, da izvede sodbo proti Dodiku.

Sodišče BiH je Marka Plavšića obsodilo na eno leto zapora, potem ko je priznal krivdo za grožnje sodnici Seni Uzunović. Plavšić je sporazum o priznanju krivde podpisal s tožilstvom BiH. Postopek proti soobtoženemu Vukoviću je bil ločen, Vuković pa se je o krivdi izrekel pred sodiščem BiH.

Sodišče v Bosni in Hercegovini je potrdilo obtožnico proti dvema moškima, Plavšiću in Vukoviću, ki sta pred izrekom sodbe Miloradu Dodiku grozila sodnici Sodišča BiH, Seni Uzunović. Državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA) je osumljenca aretirala 27. februarja. Obtožena sta, da sta s svojimi grožnjami ovirala delo pravosodja.

USKOK je vložil obtožnico zoper Zorana Pripuza in še štiri osebe zaradi neupravičenega izdajanja dovoljenj za obratovanje kampov v Dalmaciji, s čimer naj bi zlorabili položaj in oblast. V Bosni in Hercegovini pa je Tužiteljstvo BiH vložilo obtožnico zoper Marka Plavšića in Ljubana Vukovića zaradi groženj sodnici Sodišča BiH Seni Uzunović pred izrekom sodbe v primeru Milorada Dodika, s čimer naj bi ovirali delo pravosodja.

Razprave o Boki Kotorski in njeni vključenosti v Unescovo svetovno dediščino so se nadaljevale, pri čemer je bila izpostavljena skrb glede neprimernega upravljanja s prostorom, ki bi lahko ogrozilo njeno kulturno vrednost. Poleg tega je bilo objavljeno zaprtje profesionalnega medija Al Džazira Balkan, kar je sprožilo razpravo o profesionalnosti in zlorabi novinarstva. V zvezi z medijsko krajino in vplivom javnega aktivizma je bil omenjen igralec Josip Pejaković, ki naj bi plačal visoko ceno za svoje javno delovanje. Politične stranke so se odzvale tudi na vprašanja v zvezi s statusom Kotora, pri čemer je bila izražen dvom o plemenitosti namer posameznih politikov.